Slonji česen – Velikostročni česen – Kaj, Kako, Kje?

Zadnje čase se pojavlja veliko člankov po slovenskih portalih na temo slonjega česna, ali po slovensko velikostročni česen. Spodobi se in pravično je, da ga predstavimo tudi tukaj, na naši spletni strani Hidroponika.net.

Slonji česen vs. navadni česen - primerjava

Primerjava velikosti: slonji česen vs. navaden česen

Torej, slonji česen, slovensko velikostročni česen (Allium ampeloprasum), ne spada ravno med česne ampak po botanični razvrstitvi sodi med pore. Ta česen lahko naredi tudi pol kilogramsko čebulico. Po navadi ne razvije veliko strokom, razvije jih 4 do 5, redko tudi 6 strokov.

Slonji česen ima pozitivne, zdravilne učinke na naše telo. Z raziskavami so potrdili, da slonji česen vsebuje tako spojino alicin, zaradi katere uživanje navadnega česna znižuje raven škodljivih maščob v krvi, kot hlapljivi encim, ki izzove jokanje ob rezanju čebule in ki ga običajni česen ne vsebuje.

Slonji česen strok vs. navadni česen

Velikost enega stroka slonjega česna je primerljiva z celo glavico navadnega česna

V kuhinji se slonji česen uporablja kot navadni česen. Veliko se ga dodaja pri kuhi v pečici saj doda lepo aromo in paše tudi kot dekorativ, saj so stroki veliko večji od strokov navadnega česna. Dodajmo še, da je milejšega okusa kot navaden česen.

Slonji česen – Kako ga sadimo:

Slonji česen lahko sadimo pozno jeseni ali pa zgodaj spomladi. Sadimo ga nekaj centimetrov pod površjem, z koničastim delom obrnjenim navzgor. Stroki naj bodo med seboj razmaknjeni nekje med 20-30cm.  Slonji česen potrebuje tudi zelo hladno obdobje. To mu spodbudi, da se iz enega stroka nato razvijejo tudi ostali. Če smo slonji česen posadili jeseni, potem moramo biti pozorni okoli meseca Maja, ko začne steblo razvijati glavico s cvetom, da le tega odrežemo (seveda ni nujno). S tem povzročimo, da se bolj razvija česen v zemlji in tako na koncu tudi večji. Svoj pridelek lahko poberemo, ko začnejo spodnji listi na steblu rumeneti in se sušiti. Najbolje je, da pri pobiranju izberemo enega in ga izkopljemo iz zemlje, da se prepričamo.

slonji česen

Primerjava velikosti med veliko pločevinko, glavo slonjega česna, enega stroka slonjega česna in glavico navadnega česna

Slonji česen poleg svoje velike glave lahko pri koreninah razvije tudi mala semena. Če posadimo ta semena, se bodo prvo sezono razvila v eno samo čebulico. šele naslednjo sezono pa bodo razvila tudi ostale stroke kot navaden česen.

Slonji česen, mladički

Želimo vam obilo užitkov ob pridelavi oz. gojenju tega, res velikega česna.

Povezava: Zelo lep članek na temo slonji česen

akvaponska solata PONNOD.COM

Hidroponika in akvaponika: mati in njena sonaravna ribja hči

akvaponika krap PONNOD.COMMarsikdo ima predsodke pred hidroponiko: da gre zgolj za »umetno« pridelavo, kjer v laboratorijih v belih haljah mešajo umetne praške s katerimi nato hranijo zelenjavo brez okus. Hkrati pa ljudje v veliki meri ne vedo, da je velik del zelenjave v trgovinah pridelan prav s hidroponiko.

Zakaj potem taka priljubljenost akvaponike pri pridelovalcih zelenjave? Ker je količina pridelanega s hidroponiko neprimerljivo večja, kot tradicionalna pridelava v zemeljskem substratu. Je pa res, da pa je treba pri hidroponiki izredno pozornost posvetiti izbiri dobrih hranil za rastline, ta pa so pogosto draga in sintetično ustvarjena. V Avstraliji so se pred dobrim desetletjem domislili zelo preproste rešitve za naravna hranila za rastline v hidroponiki. Namesto hranil pridobljenih v laboratoriju so sledili naravnemu krogu, kot ga najdemo v ribnikih in močvirjih – in nastala je akvaponika.

Kaj je akvaponika? Že stari Inki so pridelovali zelenjavo tako, da so sestavili splave iz trstičja, na katerih je zelenjava imela korenine potopljene v vodo jezer in ribnikov. Tam namreč poteka naraven proces nitrifikacije, kjer bakterije pretvarjajo ribje iztrebke in odmrle rastline v enostavna hranila za rastline.

Pri gojenju rib pa je takih naravnih hranil na pretek in v velikih količinah predstavljajo težave za reke in potoke, na katerih stojijo ribogojnice. Akvaponika je torej združevanje hidroponike in akvakulture (ribogojništva). Slabosti ene so postale prednosti druge. Večji del hranil za rastline v akvaponiki pridobimo z izločki rib, hkrati pa na naraven način čistimo vodo za ribe.

V Sloveniji se z akvaponiko zadnjih 10 let ukvarja Matej Leskovec, idejni oče prvega akvaponskega sistema pri nas. Ta že 8 let stoji v Idriji in je bil tudi testni poligon za zagon najprej za njegovo diplomo, nato pa za ustanovitev prvega slovenskega akvaponskega podjetja ponnod.com. Tako si je tudi pri nas vedno več ljudi začelo postavljati domače akvaponske vrtove (npr. akvaponski sistem v Grobelnem) ali akvaponske gredice ob okrasnih ribnikih (npr. akvaponska gredica – filter okrasnega ribnika).

Matejev sistem v Idriji na strehi garaže pridela več, kot bi na taki površini v zemlji, hkrati pa si za kosilo privzgoji na leto tudi nekaj kilogramov rib (some in krape, pa tudi tilapije) – videje tega prvega testnega sistema si lahko ogledate na njegovem YouTube kanalu.

Hidroponski Sistem – narejen doma

Vertikalni Hidroponski Sistem

Vertikalni hidroponski sistemAli ste si kdaj zaželeli sami narediti hidroponski sistem ampak ne veste kako? Na sliki lahko vidite enostaven hidroponski sistem, ki deluje na principu aeroponike. To pomeni, da se korenine vaših rastlin nenehno škropi in tako dovaja hranilne snovi do rastline, ki raste v mrežastih lončkih. Hranilna raztopina se nato zaradi gravitacije steče v spodnji rezervoar, kjer jo nato z pomočjo vodne črpalke ponovno  dovajamo do razpršilnih šob in razpršimo po koreninah. Na ta način ravnamo z vodo zelo ekonomično, saj je po razpršitvi ne zavržemo oz. odplaknemo. Sam sistem je postavljen vertikalno in je tako primeren tudi za nekoga, ki ne razpolaga z veliko prostora. Zaradi tega je primeren za vse balkone, atrije, okenske police, majhne steklenjake, rastlinjake,… Sistem je zelo enostavno zasnovan in vsi sestavni deli so na voljo v tehničnih trgovinah. Prednosti hidroponski sistemov v primerjavi z klasičnim vrtnarjenjem je veliko. Naj jih naštejemo le nekaj in sicer:
- porabimo do 90% MANJ vode kot pri klasičnem vrtnarjenju
- ne uporabljamo pesticidov,…
- ni plevela, zato tudi ni nadležnega pletja
- zelo je zmanjšano število zajedalcev
- hitrejša rast rastlin
- obilnejši in okusnejši pridelek
- …

Iz vsega naštetega lahko ugotovimo, da ima hidroponika in hidroponski sistemi veliko prednosti pred klasičnim vrtnarjenjem in zato tudi Zelo Svetlo Prihodnost. V trenutnih časih, ko se v kmetijstu zelo zmanšuje klasičen način obdelave zemlje in ker je v Sloveniji samooskrba z zelenjavo na kritični točki, lahko hidropnski način predstavlja resno alternativo klasičnemu načinu pridelave zelenjave.

Vas zanima kaj je Aquaponika?