Tag Archives: akvaponika

akvaponska solata PONNOD.COM

Hidroponika in akvaponika: mati in njena sonaravna ribja hči

akvaponika krap PONNOD.COMMarsikdo ima predsodke pred hidroponiko: da gre zgolj za »umetno« pridelavo, kjer v laboratorijih v belih haljah mešajo umetne praške s katerimi nato hranijo zelenjavo brez okus. Hkrati pa ljudje v veliki meri ne vedo, da je velik del zelenjave v trgovinah pridelan prav s hidroponiko.

Zakaj potem taka priljubljenost akvaponike pri pridelovalcih zelenjave? Ker je količina pridelanega s hidroponiko neprimerljivo večja, kot tradicionalna pridelava v zemeljskem substratu. Je pa res, da pa je treba pri hidroponiki izredno pozornost posvetiti izbiri dobrih hranil za rastline, ta pa so pogosto draga in sintetično ustvarjena. V Avstraliji so se pred dobrim desetletjem domislili zelo preproste rešitve za naravna hranila za rastline v hidroponiki. Namesto hranil pridobljenih v laboratoriju so sledili naravnemu krogu, kot ga najdemo v ribnikih in močvirjih – in nastala je akvaponika.

Kaj je akvaponika? Že stari Inki so pridelovali zelenjavo tako, da so sestavili splave iz trstičja, na katerih je zelenjava imela korenine potopljene v vodo jezer in ribnikov. Tam namreč poteka naraven proces nitrifikacije, kjer bakterije pretvarjajo ribje iztrebke in odmrle rastline v enostavna hranila za rastline.

Pri gojenju rib pa je takih naravnih hranil na pretek in v velikih količinah predstavljajo težave za reke in potoke, na katerih stojijo ribogojnice. Akvaponika je torej združevanje hidroponike in akvakulture (ribogojništva). Slabosti ene so postale prednosti druge. Večji del hranil za rastline v akvaponiki pridobimo z izločki rib, hkrati pa na naraven način čistimo vodo za ribe.

V Sloveniji se z akvaponiko zadnjih 10 let ukvarja Matej Leskovec, idejni oče prvega akvaponskega sistema pri nas. Ta že 8 let stoji v Idriji in je bil tudi testni poligon za zagon najprej za njegovo diplomo, nato pa za ustanovitev prvega slovenskega akvaponskega podjetja ponnod.com. Tako si je tudi pri nas vedno več ljudi začelo postavljati domače akvaponske vrtove (npr. akvaponski sistem v Grobelnem) ali akvaponske gredice ob okrasnih ribnikih (npr. akvaponska gredica – filter okrasnega ribnika).

Matejev sistem v Idriji na strehi garaže pridela več, kot bi na taki površini v zemlji, hkrati pa si za kosilo privzgoji na leto tudi nekaj kilogramov rib (some in krape, pa tudi tilapije) – videje tega prvega testnega sistema si lahko ogledate na njegovem YouTube kanalu.